Gostinstvo je ena od panog, ki so se v času ponavljajočih zaprtji zaradi neugodnih epidemioloških razmer znašle v največjih težavah. Pogosto in hitro spreminjanje ukrepov in mnogokrat povsem nerealne zahteve glede omejitve števila gostov so marsikatero slovensko gostilno in restavracijo pognale v (dolgotrajno) zaprtje.
Ko se je situacija končno izboljšala in je gostinstvo znova ugledalo svetlejšo prihodnost, pa so se pojavile nove težave. Marsikdo, ki je v zadnjih dveh letih ostal brez službe v gostinstvu, je do danes že našel drugo priložnost v manj rizični panogi. Kar pomeni, da so gostinci naenkrat ostali brez (izkušene) delovne sile.
V vseh slovenskih regijah lahko zasledimo vztrajno naraščanje potrebe po novih zaposlenih v gostinstvu, tako študentov ali dijakov za občasno delo, kot tudi redno zaposlenih. Težave z iskanjem delovne sile v gostinstvu so se sicer pojavljale že pred letom 2020 oziroma pred začetkom epidemije in posledičnimi zaprtji gostinskih in nastanitvenih obratov, a smo v zadnjih mesecih priča vedno večjim izzivom na tem področju.
Situacijo še otežuje dejstvo, da se vse več izučenih natakarjev in kuharjev odloča za delo v tujini, najpogosteje v Avstriji. Predvsem v času poletnih mesecev, ko so tam na voljo sezonska dela, ki so sicer izjemno naporna, a zelo dobro plačana. Sicer je res, da je urna postavka v naši sosednji državi boljša, a daljša vožnja na delo pomeni tudi daljšo odsotnost z doma. Težave v gostinstvu so že spodbudile vlado k sprejemanju določenih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja v gostinstvu, za povečanje števila študentov in dijakov na šolah za gostinstvo in turizem ter tudi olajšanje pridobitve dodatne izobrazbe s tega področja. Vse glasnejše pa so tudi pobude za subvencioniranje zaposlitve v gostinstvu.
Slovenian